Družbena odgovornost podjetij

Sustainable development = Trajnostni razvoj

»Obravnavaj drugega tako, kot bi si želeli, da drugi obravnavajo vas,« pravi zlato pravilo etike, zapisano v verskih in filozofskih knjigah ter prisotno v različnih starodobnih in sodobnih kulturah po svetu. Ta stara življenjska modrost pa je tudi osnova za eno prvih definicij trajnostnega razvoja.

“Trajnostni razvoj je takšen način razvoja, ki zadošča današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožal možnosti prihodnjih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam (Svetovna komisija za okolje in razvoj (WCED), 1987.

Strategija trajnostnega razvoja obsega, bolj dosledno po Vrhu Združenih narodov 2005, tri stebre:

Gre za razvoj, ki si prizadeva vzdrževati ravnotežje med temi tremi stebri in pomeni pot k ravnovesju v družbi in naravi. Ne gre le za okoljski razvoj, kakor se pogosto razume ta koncept, temveč predvsem za gospodarski in socialni razvoj, ki sta uravnotežena med seboj in tudi z okoljem, pri čemer ne smemo pozabiti na kulturo družbe kot podporni steber razvoja.

Corporate Social Responsibility (CSR) = Družebna odgovornost podjetja (DOP)

Najpogosteje je družbena odgovornost podjetij na ravni EU definirana kot koncept, znotraj katerega podjetja na prostovoljni ravni vključujejo skrb za družbo in okolje v svoje vsakodnevno poslovanje in v svoja razmerja z deležniki. Po standardu družbene odgovornosti ISO 26000 pa je odgovornost organizacije za vplive svojih odločitev in dejavnosti na družbo in okolje, da s preglednim etičnem ravnanjem:

• prispeva k trajnostnemu razvoju,
• upošteva pričakovanja deležnikov,
• je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ter
• je integrirana v celotno organizacijo in jo izvaja v svojih odnosih (ISO 26000, 2010).

Prav tako standard za boljše razumevanje predstavlja organizacijam sedem osrednjih tem oz. vsebin družbene odgovornosti podjetij , ki pa jih je potrebno obravnavati celovito in soodvisno.
Čeprav mnogi koncepta trajnostni razvoj in družbe na odgovornost zamenjujejo in je med njima tesna povezava, sta to različna koncepta. Pri trajnostnem razvoju gre za zadovoljevanje potreb družbe brez ogrožanja potreb prihodnjih generacij, medtem ko se družbena odgovornost nanaša na organizacije, lahko tudi posameznike, v našem primeru pa na podjetja. Opredeljuje odgovornost do širšega okolja, njen cilj pa je prispevati k trajnostnemu razvoju.

 

Glavni dokumenti in zakonodaja, povezani z družbeno odgovornim poslovanjem:

Globalna raven

GRI standard (2017) – je globalni standard družbeno odgovornega poročanja, ki ga je razvila organizacija Global reporting initiative in izhaja iz smernic GRI.
Agenda 2013 – Cilji trajnostnega razvoja (2015) – predstavlja 17 ciljev trajnostnega razvoja s strani Organizacije združenih narodov (United Nations).
ISO 26000 (2010) – je prvi mednarodni standard družbene odgovornosti podjetij, ki ga je izdala mednarodna organizacija ISO (International Organization for Standardization).
Poročilo Naša skupna prihodnost (Our Common Future, 1987) – je eden prvih obsežnih mednarodnih dokumentov na temo trajnostnega razvoja s strani Svetovne komisije za okolje in razvoj.
Direktiva ter smernice o nefinančnem poročanju 2014 – od velikih podjetij zahteva, da javno razkrivajo okoljske in družbene strategije, akcije, politike in programe. Direktivo je sprejel Evropski parlament, njena določila pa v slovensko zakonodajo prenaša Zakon o gospodarskih družbah. Evropska komisija je v letu 2017 pripravila še smernice nefinančnega poročanja.
Pobuda UN Global Compact – spodbuja podpisnike, da javno izdajo in posredujejo trajnostna poročila svojim deležnikom.
Smernice OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) – dajejo priporočila za odgovoren nadzor poslovanja.

Slovenija

– Nacionalna strategija družbene odgovornosti v Sloveniji – Evropska unija ima med usmeritvami zapisano, da naj bi v duhu strategije 2020 imela vsaka država članica sprejeto Nacionalno strategijo razvoja družbene odgovornosti podjetij. V letu 2017 je začela s pripravo te tudi Vlada Republike Slovenije.
Zakon o gospodarskih družbah v slovensko zakonodajo prenaša določila o nefinančnem poročanju.
Okvirni program prehoda v zeleno gospodarstvo (2015) – je dokument Vlade Republike Slovenije, katerega namen je podpreti proces prehoda v zeleno gospodarstvo ter povezati ukrepe in dejavnosti sektorskih politik.

 

Tako v Sloveniji kot v svetu obstaja veliko različnih orodij za merjenje družbene odgovornosti, zato morajo podjetja pretehtati, katera orodja bodo uporabila oziroma katera so najbolj primerna za njihovo delovanje. Potrebno je vedeti, da gre pri sistematični vpeljavi družbene odgovornosti za dolgoročne procese, o katerih se je potrebno zavestno odločiti in jih voditi na način, da bodo imeli kar največji pozitivni učinek. Podjetja, ki se še niso srečala z družbeno odgovornostjo, vendar bi rada delovala na ta način, morajo v začetni fazi narediti pregled delovanja in poslovanja ter si zastaviti cilje, ki jih želi doseči. Podjetja imajo lahko že integrirane določene družbeno odgovorne komponente, ki bi jih bilo potrebno le nadgraditi, sistematično upravljati in o njih poročati.
Podjetja, ki razumejo in uporabljajo družbeno odgovornost zgolj v marketinške oziroma promocijske namene, se na kratek rok srečujejo z visokimi stroški, na dolgi rok pa pozitivnih učinkov ne bo videti. Kaj delajo narobe? Pogosto se ne zavedajo, da je integracija družbene odgovornosti v strategijo podjetja nujna, zato pa je potrebno spremeniti način razmišljanja o družbeni odgovornosti in trajnostnem poslovanju, po drugi strani pa mora kultura podjetja spodbujati družbeno odgovorno obnašanje in delovanje vseh vključenih deležnikov.