O certifikatu

na kratko o certifikatu

Koncept družbene odgovornosti podjetij vedno bolj pridobiva na pomenu in postaja nepogrešljiv del vsakodnevnega poslovanja. Odgovornost podjetja ni več le trend, pač pa zahteva širših deležnikov, ki od podjetij ne pričakujejo več le kakovostnih proizvodov in storitev. Pri družbeni odgovornosti gre za dolgoročne procese, o katerih se je potrebno zavestno odločiti in jih sistematično voditi na način, da bodo imeli največji učinek. Z vključitvijo v sistem certifikata Družbeno odgovorno podjetje pridobite neodvisnega partnerja pri analizi in zaznavi vrzeli v posameznih segmentih poslovanja.

Certifikat Družbeno odgovorno podjetje je analitično-svetovalni postopek, ki temelji na družbeno odgovornem principu upravljanja podjetja in je edini tovrstni certifikat v Sloveniji. Postopek pridobitve certifikata temelji na analizi vrzeli ključnih elementov družbeno odgovornega poslovanja po standardu ISO 26000 - smernic za družbeno odgovornost ter indikatorjev GRI (Global Reporting Initiative). Podjetjem pomaga pri razumevanju in vpeljavi družbene odgovornosti v poslovanje. Certifikat se podeljuje za posamezna področja – zaposlene, okolje in družbo, področje organizacijsko upravljanje pa je horizontalno, obvezno področje za vsa posamezna področja.

Strokovna podlaga certifikata

Pilotni projekt certifikata Družbeno odgovorno podjetje: Certifikat DOP je bil razvit v okviru pilotnega projekta, v katerega je bilo vključenih 6 slovenskih podjetij. Projekt je trajal od septembra 2015 do septembra 2016, ko so se zaključile analize, ter slavnostno končal oktobra na podelitvi certifikatov.

Standard ISO 26000: Vsebinska podlaga certifikata je standard ISO 26000, ki predstavlja smernice za družbeno odgovornost podjetij. Konkretna analiza vrzeli temelji na sedmih glavnih področjih družbene odgovornosti po tem standardu. Ta področja so: organizacijsko upravljanje, zaposlovanje, okolje, etično ravnanje, pravice potrošnikov, človekove pravice in vključenost v skupnost in razvoj (ISO 26000, 2010).

Smernice GRI (Global Reporting Initiative): Vprašanja v analizi vrzeli deloma izhajajo tudi iz smernic za trajnostno poročanje – GRI.

Orodje CSR Tool: Orodje CSR Toolkit je razvila partnerska organizacija CSR Company International. Ekvilib Inštitut je orodje ter vprašanja v analizi vrzeli nadgradil in prilagodil slovenskemu okolju. Certifikat povezuje in nadgrajuje primerljive standarde in certifikate, kot so: ISO 9001 (sistem vodenja kakovosti), ISO 14001 (sistem ravnanja z okoljem), EMAS (sistem okoljskega ocenjevanja in presojanja) in certifikat Družini prijazno podjetje.

Komu je certifikat namenjen?

Certifikat je namenjen podjetjem in organizacijam, ki že delujejo družbeno odgovorno in želijo svoje poslovanje nadgraditi in potrditi v obliki certifikata, kot tudi tistim, ki načela družbene odgovornosti šele vpeljujejo, in jim lahko postopek pri tem pomaga.

Primeren je za podjetja in organizacije ne glede na velikost, pravno obliko in panogo poslovanja.

Zakaj se odločiti za certifikat?

Koncept družbene odgovornosti podjetij vedno bolj pridobiva na pomenu in postaja nepogrešljiv del vsakodnevnega poslovanja. Odgovornost podjetja ni več le trend, pač pa zahteva širših deležnikov, ki od podjetij ne pričakujejo več le kakovostnih proizvodov in storitev. Pri družbeni odgovornosti gre za dolgoročne procese, o katerih se je potrebno zavestno odločiti in jih sistematično voditi na način, da bodo imeli največji učinek. Z vključitvijo v sistem certifikata Družbeno odgovorno podjetje pridobite neodvisnega partnerja pri analizi in zaznavi vrzeli v posameznih segmentih poslovanja. S pomočjo kriterijev in odločitvijo za zapiranje vrzeli pa so zagotovljene stalne izboljšave.

nosilec certifikata

Nosilec certifikata Družbeno odgovorno podjetje (CDOP) je Ekvilib Inštitut.

Ekvilib Inštitut je neprofitna in neodvisna organizacija, ustanovljena leta 2003. Delujemo na področjih družbene odgovornosti, razvojnega sodelovanja in človekovih pravic. Prizadevamo si za družbeno odgovorno delovanje vseh akterjev družbe, s posebnim poudarkom na družbeni odgovornosti podjetij ter družbeno odgovornemu upravljanju s človeškimi viri. Več o nas si lahko preberete na naši uradni spletni strani.

Naziv nosilca Ekvilib Inštitut
Naslov zavoda Šišenska 89, 1000 Ljubljana
Spletna stran www.ekvilib.org
E-mail info@ekvilib.org
Pravno -organizacijska oblika Zasebni zavod
Dejavnost Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike
Direktor Aleš Kranjc Kušlan
Kontaktna oseba Lucija Glavič  (lucija[at]ekvilib.org)
Telefon 01/430 3751

 

V primeru vprašanj v zvezi s certifikatom Družbeno odgovorno podjetje nam pišite na naslov certifikatdop[at]ekvilib.org ali pa nas pokličite na telefonsko številko 01/4303751.

Postopek

1 Izbira vidikov
Podjetje izbere enega ali več vidikov, za katere želi opraviti analizo vrzeli in pridobiti certifikat. Vidik organizacijskega upravljanja je obvezen za vsa podjetja, opcijsko pa lahko izbirate med vidiki: Odgovornost do zaposlenih, Vključenost v skupnost in razvoj ter Odgovornost do naravnega okolja.
2 Analiza vrzeli
Certifikat Družbeno odgovorno podjetje je analitično-svetovalni postopek, ki temelji na analizi vrzeli podjetja s strani različnih deležnikov in je s tega vidika edini tovrstni sistem v Sloveniji.
3 Zapiranje vrzeli
Na podlagi rezultatov in podanih kriterijev za zapiranje vrzeli certifikat pomaga pri razumevanju in vpeljavi družbene odgovornosti v poslovanje.
4 Pridobitev certifikata
Certifikat je namenjen vsem podjetjem in organizacijam ne glede na velikost ali panogo poslovanja, ki želijo sistematično in transparentno pristopiti k vsem vidikom družbeno odgovornega poslovanja.

Ljudje za certifikatom

Za certifikatom Družbeno odgovorno podjetje stoji skupina strokovnih sodelavcev Ekvilib Inštituta, ki so sistem razvili v sodelovanju s CSR Company International, ter zunanji strokovni sodelavci v vlogi svetovalcev.

Kontaktne osebe:

     

    O družbeni odgovornosti podjetij

    SUSTAINABLE DEVELOPMENT = TRAJNOSTNI RAZVOJ

    »Obravnavaj drugega tako, kot bi si želeli, da drugi obravnavajo vas,« pravi zlato pravilo etike, zapisano v verskih in filozofskih knjigah ter prisotno v različnih starodobnih in sodobnih kulturah po svetu. Ta stara življenjska modrost pa je tudi osnova za eno prvih definicij trajnostnega razvoja.

    “Trajnostni razvoj je takšen način razvoja, ki zadošča današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožal možnosti prihodnjih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam (Svetovna komisija za okolje in razvoj (WCED), 1987.

    Strategija trajnostnega razvoja obsega, bolj dosledno po Vrhu Združenih narodov 2005, tri stebre:

    Gre za razvoj, ki si prizadeva vzdrževati ravnotežje med temi tremi stebri in pomeni pot k ravnovesju v družbi in naravi. Ne gre le za okoljski razvoj, kakor se pogosto razume ta koncept, temveč predvsem za gospodarski in socialni razvoj, ki sta uravnotežena med seboj in tudi z okoljem, pri čemer ne smemo pozabiti na kulturo družbe kot podporni steber razvoja.

    CORPORATE SOCIAL RESPONSIBILITY (CSR) = DRUŽEBNA ODGOVORNOST PODJETJA (DOP)

    Najpogosteje je družbena odgovornost podjetij na ravni EU definirana kot koncept, znotraj katerega podjetja na prostovoljni ravni vključujejo skrb za družbo in okolje v svoje vsakodnevno poslovanje in v svoja razmerja z deležniki. Po standardu družbene odgovornosti ISO 26000 pa je odgovornost organizacije za vplive svojih odločitev in dejavnosti na družbo in okolje, da s preglednim etičnem ravnanjem:

    • prispeva k trajnostnemu razvoju,
    • upošteva pričakovanja deležnikov,
    • je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ter
    • je integrirana v celotno organizacijo in jo izvaja v svojih odnosih (ISO 26000, 2010).

    Prav tako standard za boljše razumevanje predstavlja organizacijam sedem osrednjih tem oz. vsebin družbene odgovornosti podjetij , ki pa jih je potrebno obravnavati celovito in soodvisno.
    Čeprav mnogi koncepta trajnostni razvoj in družbe na odgovornost zamenjujejo in je med njima tesna povezava, sta to različna koncepta. Pri trajnostnem razvoju gre za zadovoljevanje potreb družbe brez ogrožanja potreb prihodnjih generacij, medtem ko se družbena odgovornost nanaša na organizacije, lahko tudi posameznike, v našem primeru pa na podjetja. Opredeljuje odgovornost do širšega okolja, njen cilj pa je prispevati k trajnostnemu razvoju.

     

    GLAVNI DOKUMENTI IN ZAKONODAJA, POVEZANI Z DRUŽBENO ODGOVORNIM POSLOVANJEM:

    Globalna raven

    – GRI standard (2017) – je globalni standard družbeno odgovornega poročanja, ki ga je razvila organizacija Global reporting initiative in izhaja iz smernic GRI.
    – Agenda 2013 – Cilji trajnostnega razvoja (2015) – predstavlja 17 ciljev trajnostnega razvoja s strani Organizacije združenih narodov (United Nations).
    – ISO 26000 (2010) – je prvi mednarodni standard družbene odgovornosti podjetij, ki ga je izdala mednarodna organizacija ISO (International Organization for Standardization).
    – Poročilo Naša skupna prihodnost (Our Common Future, 1987) – je eden prvih obsežnih mednarodnih dokumentov na temo trajnostnega razvoja s strani Svetovne komisije za okolje in razvoj.
    – Direktiva ter smernice o nefinančnem poročanju 2014 – od velikih podjetij zahteva, da javno razkrivajo okoljske in družbene strategije, akcije, politike in programe. Direktivo je sprejel Evropski parlament, njena določila pa v slovensko zakonodajo prenaša Zakon o gospodarskih družbah. Evropska komisija je v letu 2017 pripravila še smernice nefinančnega poročanja.
    – Pobuda UN Global Compact – spodbuja podpisnike, da javno izdajo in posredujejo trajnostna poročila svojim deležnikom.
    – Smernice OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) – dajejo priporočila za odgovoren nadzor poslovanja.

    Slovenija

    – Nacionalna strategija družbene odgovornosti v Sloveniji – Evropska unija ima med usmeritvami zapisano, da naj bi v duhu strategije 2020 imela vsaka država članica sprejeto Nacionalno strategijo razvoja družbene odgovornosti podjetij. V letu 2017 je začela s pripravo te tudi Vlada Republike Slovenije.
    – Zakon o gospodarskih družbah v slovensko zakonodajo prenaša določila o nefinančnem poročanju.
    – Okvirni program prehoda v zeleno gospodarstvo (2015) – je dokument Vlade Republike Slovenije, katerega namen je podpreti proces prehoda v zeleno gospodarstvo ter povezati ukrepe in dejavnosti sektorskih politik.

     

    Tako v Sloveniji kot v svetu obstaja veliko različnih orodij za merjenje družbene odgovornosti, zato morajo podjetja pretehtati, katera orodja bodo uporabila oziroma katera so najbolj primerna za njihovo delovanje. Potrebno je vedeti, da gre pri sistematični vpeljavi družbene odgovornosti za dolgoročne procese, o katerih se je potrebno zavestno odločiti in jih voditi na način, da bodo imeli kar največji pozitivni učinek. Podjetja, ki se še niso srečala z družbeno odgovornostjo, vendar bi rada delovala na ta način, morajo v začetni fazi narediti pregled delovanja in poslovanja ter si zastaviti cilje, ki jih želi doseči. Podjetja imajo lahko že integrirane določene družbeno odgovorne komponente, ki bi jih bilo potrebno le nadgraditi, sistematično upravljati in o njih poročati.
    Podjetja, ki razumejo in uporabljajo družbeno odgovornost zgolj v marketinške oziroma promocijske namene, se na kratek rok srečujejo z visokimi stroški, na dolgi rok pa pozitivnih učinkov ne bo videti. Kaj delajo narobe? Pogosto se ne zavedajo, da je integracija družbene odgovornosti v strategijo podjetja nujna, zato pa je potrebno spremeniti način razmišljanja o družbeni odgovornosti in trajnostnem poslovanju, po drugi strani pa mora kultura podjetja spodbujati družbeno odgovorno obnašanje in delovanje vseh vključenih deležnikov.